www.aozeleznicar.org

V soboto je imela Poklukarjeva skupno turo na Begunjščico (Mojca-Poli, Maja-jst).
Prvotni plan je bil Janc-Mali v vzhodni steni Begunjščice (nismo imeli plezalk sabo), potem se ustavimo da pogledamo v Veliki vrh (smo samo pogledali). Se zapeljemo na Ljubelj. Ker je bil freeshop zaprt, se odločimo it v Kozorogovo. Pridemo do koče Vrtača, kjer se premislimo in zagledamo cilj v Begunjščici – smer Večerna med Begunjsko Vrtačo in Velikim vrhom. Na dostopu se zamislimo nad izrednimi razmerami šele ko smo bili priča plazu z alpinistom v Šentancu. Bolj smo se bližali vstopu v smer, bolj se je Poliju risala nova linija med Večerno in Praznično. Smer je bila glede na dane razmere kar rekreativna. Poteka po snežiščih in skalnih skokih. Verjetno je v bolj radodarnih zimah smer precej manj miksasta. Spodnji del smeri je bil trd sneg z ledom, višje pa se je sled ledu zgubljala, sneg pa nepredelan.
Sledi plezanja je moč zaznati v spodnjem delu – klin. Smer ne pripelje do glavnega grebena Begunjščice, temveč se konča na točki kjer se pogled odpre na plaz Svete Ane. Sestopali smo z enim abzajlom po snežišču 45° zaradi nevarnosti kložastega plazu, kar nas je rešilo plavalnih gibov v plazu. Nadaljevali smo po riti, kot po toboganu.
Karakteristike smeri bo pa Poli povedu, kot stari maček.

Celo popotovanje, bravo. Tudi na mojstrovki je čez skale potegnjenih nekaj mamljivih leden-snežnih jezikov, prava vaba za malo bolj zahtevno razmigavanje kot štanfanje grap...

S.

ma dobru je blu kaj, razmere smo imeli vseskozi pod kontrolo velika večina ljudi pa je tisti dan zelo neselektivno harala po šentanskem plazu. smer pa super, glih prav vsega je bilo, kot izkušnja ni moglo bit boljše. na prvem štantu imate sedaj klin zatorej je smer takorekoč opremljena




poli

Danes sva si šla z Aljažkom malo pogledat kako kaj zgleda Begunjščica.
Ideja je bila Lenuhova smer. Že na dnu Šentanca sva si morala nataknit dereze, ker je bil cel spihan. Malo je bil tudi splazen, v glavnem pa komaj kaj snega. Ker je bil vstopni skok v smer samo poprhnjen z nepredelanim snegom, zraven pa je še pošteno pihalo, sva opustila nadaljevanje. Ker sva videla, da danes ne bo nič od plezanja, se je Aljaž obrnil proti avtu, jaz pa sem se hotel vsaj še malo posončit na vrhu Begunjske Vrtače. Sestopna grapa je splazena do podlage; ko pa sem v njenem zgornjem delu opazil še nesplazeno polmetrsko stopnico sem takoj obrnil in se začel vračat. Tu pa tam so tudi zameti napihanega snega.
Po mojem je dobro, da se Sestopne grape še kakšen dan izogibamo!

Par slik:
https://picasaweb.google.com/jasa.saraz ... directlink

Ob 8ih zjutraj izpit
ob 10ih podelitev diplome
ob 12ih imam že vsega dovolj in se parkiram na Ljubelju.
Ko sem si nad Zelenico natikal dereze je v Centralni grapi nekaj zakričalo in zdelo se mi je, da se je lih eden prikotalil ven z grape. Ko sem si dal dereze gor in prišel do križišča Centralna - Y sta bila nesrečneža dovolj blizu, da sem ju vprašal če je vse vredu. Rekla sta da je in zavil sem v levo.
Po Yu so narejene velike stopnice in šele na odcepu v levi krak postane malo bolj zanimivo. Dva majhna skokca, ki za dva cepina ne predstavljata težav in malo pikanja travic na izstopu so mi odtujili pričakovan užitek škripajočega snega. Grapa je torej prehodna in dobro obiskana, ampak bolj zanimiva je po mojem ko so skoki zaliti. Čisto druga zgodba pa je v Centralki. Stopinje so plitve in sneg trd. Za vzpon odlične razmere, pri sestopu pa na najstrmejšem in trdem delu, ni za zanemariti možnosti ritenskega sestopanja.
Ob 15ih spet pri avtu in mirnih živcev se odpeljem nazaj proti Lj.

še par slik: https://picasaweb.google.com/jasa.saraz ... directlink

Čestitam, za diplomo in turco

Kar od nekje se je sredi tedna pojavilo nekaj časa, vreme pa tudi ni dopustilo poležavanja, zato sem poskusil srečo s snegom v begunjščici. Oprema za orientacijo je bila bolj pomanjkljiva (ena fotka z vrisom grape), ampak Y sem vseeno vdel. Vse zalito, sneg je kar fajn; mal mokce, mal trdo, mal skorje. Izstop iz levega kraka sem najbrž sfalil, zato sem zadnjih nekaj metrov po občutku počasi lezel ven kar nekje po meni ne najbolj všečnem svetu. Gor je bilo lepo, nikjer nobenga in precej toplo. Sestopil sem po levem kraku šentanca. Sicer bi se po šentancu dalo tudi smučati (sneg kar drži), le zgornjih 50 m je kopnih. No, in tako sem osvojil svoj sploh prvi vrh v Karavankah:)

https://picasaweb.google.com/1082756533 ... directlink