Ob deseti zvečer sva pustila avto in vsak s svojimi mislimi in težkimi brašni na plečih zaorala v brežino. na pol poti sem izgubil eno flašo vode
ampak nič ne de, je bil pa ruzak lažji . ob polnoči sva legla k počitku pod steno in ob dveh se čudila megli, ki naju je vztrajno zalivala
no, pol sva skontala da to ni megla, da je dež. še nekaj časa sva brundala, nato pa spokala stvari ter jo podurhala v dolino sestop je minil hitro, vožnja nazaj v LJ še bolj. okrog šestih me Tedi flikne ven iz škrinje, grem domov, tuš in se zarinem pod kovter
na to ne gledava kot na neuspeh temveč kot na trening ali "čeliæenje" kot bi rekel fotr Smrk, hahaha
bo naslednjič boljše:) aja, vseenu je blu fajn.
poli
