pozdravljeni,
ali kdo ve kakšne so razmere na savinjskem sedlu? Če ja, potem prosim, da mi pove.
lp
jole
Savinjsko sedlo
Moderatorji: RobiH, stevo, poli
Savinjsko sedlo
www.agencijaperun.com/urban
-
Martina
Odgovor - Savinjsko sedlo
zdravo
Na Savinjskem sedlu sva bila s prijateljem v ponedeljek, 2. maja. Bilo je krasno. Hotela sva sicer na Kamniško sedlo, a je oskrbnik koče na Okrešlju vzpon odsvetoval, zato sva se podala na nasprotno stran, torej na Savinjsko sedlo. Gužve ni bilo nobene, dva smučarja, pa trije alpinisti, ki so trenirali lavinske pse. Torej: pod kočo se spustiš po markirani poti, najprej po dolini navzgor, pot je dobre pol ure še po kopnem, naprej pa po snegu. Ne znam oceniti koliko ga je še, midva sva hodila po gazi, ki so jo naredili najini prednamci, očitno tisto jutro, ker je bila lepo vidna. Po kakšni uri hoje, se povzpneš čez majhen prelaz, pa spet naprej po drugi dolini. Sama hoja ni zahtevna, a sneg, ki se po vrhu malo topi, te kar malo utrudi. Paziti pa je treba, ko se povzpneš čez prelaz, ali prečiš, da ti ne zdrsne. Od daleč desno na pobočju vidiš majhen bivak (baje policijski), a svetujem, da se ne podajaš proti njemu, temveč bolj levo
proti vrhu. Še majhen vzpon, prečenje stene kakšnih 10 m in že si na vrhu, kjer se ti razpre pogled proti Avstriji. Nazaj grede se bolj "smučaš" kot hodiš, paziti je treba, ker se sneg kar precej ugreza.
pa srečno
Martina
Na Savinjskem sedlu sva bila s prijateljem v ponedeljek, 2. maja. Bilo je krasno. Hotela sva sicer na Kamniško sedlo, a je oskrbnik koče na Okrešlju vzpon odsvetoval, zato sva se podala na nasprotno stran, torej na Savinjsko sedlo. Gužve ni bilo nobene, dva smučarja, pa trije alpinisti, ki so trenirali lavinske pse. Torej: pod kočo se spustiš po markirani poti, najprej po dolini navzgor, pot je dobre pol ure še po kopnem, naprej pa po snegu. Ne znam oceniti koliko ga je še, midva sva hodila po gazi, ki so jo naredili najini prednamci, očitno tisto jutro, ker je bila lepo vidna. Po kakšni uri hoje, se povzpneš čez majhen prelaz, pa spet naprej po drugi dolini. Sama hoja ni zahtevna, a sneg, ki se po vrhu malo topi, te kar malo utrudi. Paziti pa je treba, ko se povzpneš čez prelaz, ali prečiš, da ti ne zdrsne. Od daleč desno na pobočju vidiš majhen bivak (baje policijski), a svetujem, da se ne podajaš proti njemu, temveč bolj levo
proti vrhu. Še majhen vzpon, prečenje stene kakšnih 10 m in že si na vrhu, kjer se ti razpre pogled proti Avstriji. Nazaj grede se bolj "smučaš" kot hodiš, paziti je treba, ker se sneg kar precej ugreza.
pa srečno
Martina