Zase lahko rečem da sem maksimalno izkoristil štiri dni lepega vremena, kar dokazujejo tudi moji prsti, ki kakor čevapčiči štrlijo ven z dlani.
Postojnska naveza jst in Luka sva se, zdaj lahko rečem že tradicionalno, spopadla bolj ali manj uspešno s strmimi stenami in prepadi- sam malo nalagam, da bo prišlo več teksta.
Prvi dan Šubara, zares nora smer vredna obiska. Ne, ni šlo prosto, v najtežjem raztežaju mi je zmanjkalo sape, nisem bil pa tako daleč od uspeha. Drugi dan sva zaradi gužve v Infinitu, bila primorana spremeniti cilj. Black magic woman se je zame izkazala za veliko pretežko v najtežjem raztežaju, drugo je kar šlo. Kar dvakrat sem v enem 6c-ju poletel z oprimkom v roki kar nakazuje na to, da ni prav veliko plezana smer. En grif je bil cel bel od magnezija, a žal na njem ni pisalo nosilnosti, zdej ga ni več- prav mu bodi.
Kot vedno sem nato zamenjal soplezalca, prav tako Luka, ki je naslednja dva dneva plezal z Matevžem Kunšičem- Motlom.
V ponedeljek sva z Markotom- AO Matica, ne me linčat, uživala v Kači, ki je z svojo linijo in z svojo spolzkostjo upravičila svoje ime- bla je namreč malo mokra. Marko se ga je prejšnji večer tako napil
, da je imel težave z ravnotežjem, tako da sem raje jst prevzel dirigentsko palico. V glavnem sva se imela prav fajn.Ta zadnji dan, sem bil z Tedijem zmenjen za tekmovalno smer v Debelem kuku, a se zvečer nikakor nisva našla, da bi to potrdila.
Zjutraj sem ne prav z veliko vnemo, bil sem že malo zjeban, iskal soplezalca in ga tudi našel.
Boris Strmšek- Strmina je bil prav zabaven in prijeten soplezalec. Prav na hitro sva šla čez Diagonalko in tam kjer se konča, podaljšala še v Senza Pieta, ter si tako podaljšala užitek.
P.S Kaj je s tem Rudijem
.
