Joj, joj kaj počnejo ti tečajniki vrli?
Noge si lomijo, namesto da bi v stene zrli.
Za eno žogo okroglo se podijo
in ko pada z obroča dol jo neutrudno lovijo.
Potem pa pride Matas mojster, stopi v dvorano,
na nogah Nike air supergi novi, iz konetere kaže nabildano ramo
in si misli: »Joj kako bo zdej zalimu enmu tipu eno banano.«
Vendar pa teta usoda druge plane vrže ven na mizo.
Po njih kaže, da Matas imel bo silno krizo,
ko reklo bo koleno: »Ma ko te jebe, teslo jedno,
jaz grem v levo ti pa zarad mene lahko greš v desno.«
In tako zgodi se kot v zvezdah piše,
Matas doma leži, za skupno turo se pod nosom briše
in v dnevnik svoj naslednje žalostne besede zapiše:
»Nesretnik sam od malena,
žao mi je mog kolena.
Danas sam tužan
a bolje to, nego biti ružan.«
Tako torej naš Matast modro zaključi,
da kljub kolenu v gipsu se dobro počuti,
gleda fuzbal, sreba pivo, bere knjigo
in seveda njegovo obvezno alpinistično čtivo.
Naj si bode dovolj besedi,
hitro pocajtaj se ti
in ko se vidimo boš fasal dve čez križ.
Na, sedaj imaš nekaj da lahko skrbiš.
poli
