že neki cajta nazaj, točno 14. februarja sva s Tedijem zlezla novo smer v Loški steni
. V sredo zvečer sva se pripeljala v Koritnico in prespala pri avtu, se v zavetju noči ob 4. zjutri zagnala pod steno. Ob šesti sva bla na vstopu s čudnimi občutki ali se nama sploh splača vstopit. Pa sva vseeno vstopila, da greva samo malo pogledat kako kaže, sva rekla. Itak da brez spalk in tega, ker greva itak samo malo pogledat. In sva rila in prišla do prvega cuga, ki je obetal. Sva se navezala, čast za prvi cug je pripadla meni in sem šel in se malo basal in matral in sopihal in končno zaštantal 
potem je šel Tedi naprej in tako je potekal dan. Razmere niso bile najboljše, predvsem to velja za snežišča. V strmem se je našel kak trd sneg naliman na skale ali pa trave. V gornjem delu stene sva prečila v levo in se pridružila Ovci tik pod travnato zajedo, ki te v dveh cugih pripelje pod Votli vrh. Ob šestih popoldne sva za pet minut ujela zadnje sončne žarke in ob osmih zvečer, po dobrih trinajstih urah plezanja, stala na vrhu Moreža. Moram priznat, da nisem bil ravno spočit. Potem sva še dobrih pet ur sestopala v Bavšico in se drkala po nepredelanem snegu. Ob eni zjutri sva zmetala robo za en zidek in udarila še en 11 km marš nazaj v Koritnico, kamor sva prispela v petek zjutraj malo čez štero - dobrih 24 ur po tistem ko sva zapustila zavetje škrinje pod smreko. Itak sva bila zmatrana ko psa in sva sam zalegla v spalke in dormirala do zjutri. potem sva šla še po robo v Bavšico in domov, tako da sem v službo prišu komaj ob enih pupodne, hehe drgač je blu pa super, ratalo nama je zlezt smer, Kravica Katka se kliče, ocenjena pa je tam nekje VI/5 al neki takega, dolga 1000m.
No, čez en teden sva bla spet tam in v petek popoldne že zakorala pod steno z načrtom da splezava prvo tretjino stene in bivakirava. To sva izpeljala v zavetju noči
in prikrevsala do placa za bivak, kjer sva nardila mega udobno polico, se nažrla hrane in šla spat. zjutraj sva se pa zbudila v super toplo jutro in po treznem premisleku (beri kot: ko so prvi kosi snega začeli letet čez steno) spizdila v dolino. Itak se je že na prvem abzajlu zataknu štrik, potem sva ga rešila in plezala navzdol. Potem se je Tedi odloču, da ni fora če imaš cviling in ga je eno polovico fuknil čez steno in sva lahko samo s pogledom spremljala njegovo pot proti robu stene in fijuuuuuuuuu že ga ni blo več. nekaj kletvic, misel: "Fak, kako bova pa zdaj dol prišla?", nato pa jebi ga, e pa sad šta je, tu je tako da sva potem samo s pol cvilinga se prikotalila do vstopa in tam našla drugo polovico štrika ter se po šestih urah usedla na robu gozdička ob grapi, srečna da sva ven, pojdla nekaj in opazovala plaziče, ki so leteli čez ostenje. Jap, pomlad je prišla...Tako, na kratko je to to. Glede na razmere letos sva še veliko nardila, če se ne motim sva edina prilezla čez Loško letos, pa še to po novi smeri. Če to ni dovolj dober razlog za it na bjro, potem nej gre tudi vse skp u maloro, hehe
poli
